6.3 GitHub - Vzdrževanje projekta

Nekdo pride zraven in naredi spremembe v vaši kodi ter vam pošlje zahtevek potega. Morali bi dobiti e-pošto, ki vas obvesti o novem zahtevku potega in videti bi morala biti nekako kot na sliki E-poštno obvestilo o novem zahtevku potega.

Tam se opazi nekaj stvari o tej e-pošti. Dalo vam bo majhen status razlik (angl. diffstat) — seznam datotek, ki so se spremenile v zahtevku potega in za koliko. Da vam povezavo na zahtevek potega na GitHubu. Da vam tudi nekaj URL-jev, ki jih lahko uporabite iz ukazne vrstice.

Če opazite vrstico, ki pravi git pull <url> patch-1, je to enostaven način za združevanje v oddaljeno vejo brez potrebe po dodajanju daljave. Skozi to smo šli na hitro v razdelku Izvlečenje oddaljenih vej. Če želite, lahko ustvarite in preklopite na tematsko vejo ter nato poženete ta ukaz za združitev sprememb zahtevka potega.

Druga zanimiva URL-ja sta .diff in .patch, ki, kot ste že ugotovili, ponujata enotno razliko in različici popravkov zahtevka potega. Tehnično bi lahko združili zahtevek potega dela z nečim takim:

Kot smo pokrili v Potek GitHub, imate lahko sedaj pogovor z osebo, ki je odprla zahtevek potega. Lahko komentirate na določenih vrsticah kode, komentirate na celotnih potrditvah ali komentirate na celotnem zahtevku potega, povsod z uporabo GitHub Flavored Markdowna.

Vsakič, ko nekdo drug komentira na zahtevku potega, boste prejeli e-poštno obvestilo, da veste, da se dogaja dejavnost. Vsako obvestilo bo imelo povezavo na zahtevek potega, kjer se dejavnost dogaja, in lahko se tudi neposredno odzovete na e-pošto, da komentirate na temi zahtevka potega.

Ko je enkrat koda na mestu, ki ga želite, in želite to kodo združiti, lahko povlečete kodo in jo združite lokalno s sintakso git pull <url> <branch>, ki smo jo videli prej, ali pa dodate vejitev kot daljavo in jo prenesete ter združite.

Če je združevanje trivialno, lahko samo tudi pritisnete gumb »Merge« na strani GitHub. To bo naredilo združitev »non-fast-forward« in ustvarilo potrditev združitve, tudi če fast-forward združevanje ni možno. To pomeni, da ne glede na kaj, vsakič, ko pritisnete gumb za združitev, se ustvari potrditev združitve. Kot lahko vidite na sliki Gumb za združevanje in navodila za ročno združitev zahtevka potega, vam da GitHub vse te informacije, če kliknete na povezavo namiga.

Če se odločite, da ga ne želite združiti, lahko tudi samo zaprete zahtevek potega in oseba, ki je to odprla, bo obveščena.

Če se spopadate z velikim številom zahtevkov potega in ne želite dodati več daljav, ali vsakič izvajati enkratnega vlečenja, obstaja trik, ki vam ga omogoča GitHub. To je nekoliko bolj napreden trik, o katerem bomo podrobneje razpravljali v Refspec, vendar pa je lahko zelo uporaben.

GitHub dejansko oglašuje veje zahtevkov potega za določen repozitorij, kot nekakšne psevdo-veje na strežniku. Privzeto jih ne dobite pri kloniranju, vendar so tam na zakrit način, in do njih lahko dostopate zelo enostavno.

Za prikaz tega bomo uporabili nizkonivojski ukaz (pogosto imenovan kot ukaz »napeljave«, o katerem bomo več brali v Napeljava in keramika), ki se imenuje ls-remote. Ta ukaz se običajno ne uporablja pri vsakodnevnih operacijah Git, vendar je koristen, da nam prikaže, katere reference so na voljo na strežniku.

Če ta ukaz poženemo na repozitoriju »blink«, ki smo ga uporabljali prej, bomo dobili seznam vseh vej, oznak in drugih referenc v repozitoriju.

Seveda, če ste v svojem repozitoriju in zaženete git ls-remote origin ali kateri koli drug oddaljen repozitorij, ki ga želite izpisati, vam bo prikazalo nekaj podobnega temu.

Če se repozitorij nahaja na GitHubu in imate odprte zahtevke potegov, boste dobili te reference, ki imajo predpone refs/pull/. To so v bistvu veje, vendar ker niso pod refs/heads/, jih običajno ne dobite, ko klonirate ali prenesete podatke s strežnika — postopek prenašanja jih običajno ignorira.

Za vsak zahtevek potega sta dve referenci — tista, ki se konča s /head, kaže na natančno isto potrditev kot zadnja potrditev na veji zahtevka potega. Če torej nekdo odpre zahtevek potega v našem repozitoriju in je njegova veja poimenovana bug-fix ter kaže na potrditev a5a775, potem v našem repozitoriju ne bomo imeli veje bug-fix (ker je to v njegovi vejitvi), ampak bomo imeli pull/<pr#>/head, ki kaže na a5a775. To pomeni, da lahko precej enostavno povlečete vse veje zahtevka potega v enem zamahu, ne da bi morali dodati kup daljav.

Sedaj lahko na primer prenesete referenco neposredno.

To Gitu sporoči: »Poveži se z oddaljenim repozitorijem origin in prenesi sklic z imenom refs/pull/958/head.« Git ubogljivo izvrši ukaz in prenese vse, kar potrebujete za sestavo tega sklica, ter postavi kazalec na potrditev, ki jo želite, pod .git/FETCH_HEAD. Nato lahko z git merge FETCH_HEAD nadaljujete v vejo, v kateri jo želite preizkusiti, vendar je sporočilo združitve videti nekoliko čudno. Če pregledujete veliko zahtevkov potegov, je to tudi dolgočasno.

Obstaja tudi način, kako prenesti vse zahtevke potegov in jih vedno posodobiti, ko se povežete z daljavo. Odprite .git/config v priljubljenem urejevalniku in poiščite daljavo origin. Videti bi moralo biti nekako tako:

Ta vrstica, ki se začne z fetch =, je »refspec«. To je način za preslikavo imen na daljavi z imeni v vašem lokalnem direktoriju .git. Ta posebni ukaz sporoči Gitu: »Stvari na daljavi, ki so pod refs/heads, naj bodo v mojem lokalnem repozitoriju pod refs/remotes/origin.« To področje lahko spremenite in dodate nov refspec:

Ta zadnja vrstica sporoči Gitu: »Vse sklice, ki so videti kot refs/pull/123/head, naj se lokalno shrani kot refs/remotes/origin/pr/123«. Če zdaj shranite to datoteko in izvedete git fetch:

Zdaj so vsi oddaljeni zahtevki potegov predstavljeni lokalno s sklici, ki se obnašajo podobno kot sledilne veje; so samo za branje in se posodobijo ob prejemu ukaza za pridobitev. To močno olajša preizkušanje kode iz zahtevka potega lokalno:

Ostri opazovalci bodo opazili head na koncu oddaljenega dela refspeca. Na strani GitHuba obstaja tudi referenca refs/pull/#/merge, ki predstavlja potrditev, ki bi se zgodila, če bi pritisnili gumb »merge« na spletnem mestu. To vam omogoča preizkus združevanja, še preden pritisnete gumb.

Ne samo, da lahko odprete zahtevke potegov, ki ciljajo na glavno vejo ali vejo master, dejansko lahko odprete zahtevek potega, ki cilja na katero koli vejo v omrežju. Pravzaprav lahko ciljate tudi drug zahtevek potega.

Če vidite zahtevek potega, ki se premika v pravo smer, in imate idejo za spremembo, ki je od nje odvisna, ali se vam zdi dobra ideja, ali pa nimate dostopa za potiskanje v ciljno vejo, lahko neposredno na njem odprete zahtevek potega.

Ko odprete zahtevek potega, je na vrhu strani polje, ki določa, katero vejo zahtevate, da se vanjo povleče in katero vejo zahtevate, da se iz nje povleče. Če kliknete gumb »Edit« desno od tega polja, lahko spremenite ne samo veje, temveč tudi vejitev.

Tukaj lahko dokaj enostavno določite, da se vaša nova veja združi v drug zahtevek potega ali drugo vejitev projekta.

Ko govorimo o »obvestilih« v zvezi z GitHubom, mislimo na poseben način, kako GitHub poskuša stopiti v stik z vami, ko se zgodijo določeni dogodki, in obstaja nekaj načinov, kako jih lahko konfigurirate. Če odprete zavihek »Notifications center« na strani z nastavitvami, lahko vidite nekatere možnosti, ki so vam na voljo.

Dve izbiri sta, da prejmete obvestila po »e-pošti« in prek »spletnega vmesnika« in lahko izberete ali oboje, nobenega ali pa eno ali drugo možnost za aktivno sodelovanje in dejavnost na projektih, ki jih spremljate.

Če uporabljate drugo vejo od veje »master« kot privzeto, in želite, da ljudje privzeto vidijo to vejo ali odprejo zahtevke potegov nanjo, lahko to spremenite na strani nastavitev vašega repozitorija pod zavihkom »Options«.

Preprosto spremenite privzeto vejo v spustnem meniju in ta bo privzeta za vse glavne operacije od takrat naprej, vključno z vejo, ki je privzeto izvlečena, ko nekdo klonira repozitorij.

Če želite prenesti projekt na drug uporabniški račun ali organizacijo na GitHubu, obstaja možnost »Prenos lastništva« (angl. Transfer ownership) na dnu istega zavihka »Options« v nastavitvah vašega repozitorija, ki vam to omogoča.

To je koristno, če zapuščate projekt in ga želi prevzeti nekdo drug, ali če se vaš projekt širi in ga želite premakniti v organizacijo.

To ne premakne samo repozitorija skupaj z vsemi njegovimi opazovalci in zvezdicami na drugo mesto, ampak tudi nastavi preusmeritev iz vašega URL-ja na novo mesto. Prav tako bo preusmerilo klone in pridobivanja iz Gita, ne samo spletnih zahtevkov.